FOTO in INTERVJU: V Gustafu razgrajali “poredni gosti”

20. May, 2022

Čeprav jih zaradi frcanja “čikov”, ščipanja kelnarc in razbijanja kozarcev veliko ljudi jemlje kot zabavljače, so Zmelkoow v resnici zelo angažirani, provokativni in izpovedni. Ves čas mojstrsko krmarijo med (samo)ironično kritiko sodobnega sveta, eksistencialnimi vprašanji, glorifikacijo bizarnosti in norim veseljaštvom. Vse to počnejo na zelo svojstven, inteligenten, neponovljiv in iskren način, zaradi česar so njihovi koncerti zmeraj dobro obiskani in nikdar ne minejo brez ekscesnega hrupa in od politega piva lepljivih podplatov.

Zmelkoow, foto: Matej Regent

Ne minejo brez prepotenih oblačil in zmatranih glasilk od glasnega prepevanja in zahtev, da se Zmelkoow, kljub uradnemu koncu koncerta, na oder vrnejo vsaj še dvakrat. Minulo soboto so se na oder dvorane Gustaf v mariborski Pekarni vrnili kar štirikrat. Prvič, ker so izdali nov album 10/10 in z novimi skladbami začeli koncert, ki je na začetku zvenel precej “spolirano” in resno, kar se za album, katerega naslov nakazuje, da gre za desetega po vrsti in vsebinsko za čisto desetko, pravzaprav spodobi, vendar je publika od primorskih alternativcev željana predvsem psihoze, biolobotomije, psihoanalize, fotosinteze, čestitk in pozdravov, črne magije, storitev po dogovoru ter rokerstva in komične spontanosti. Drugič, ker je Goga javno priznal, da novih skladb še niso čisto ponotranjili in so zato prvič konkretno zaropotali s skladbo ‘Ljubo doma, mi pa pri Ljubotu’. Tretjič, ker so publiko spravili v trans in nekontrolirano prepevanje vseh njihovih odigranih hitov od ‘Porednih gostov’, ‘Batmana’, ‘Biti’ in ‘Kaj nam fali?’. In četrtič, ker so sprejemali glasbene želje, ter modrčke in spodnje hlačke. Še najraje od ženskega spola.

Foto: Matej Regent

Prav zaradi štirih naštetih dejavnikov ter ostalih norosti publiko vedno znova navdušijo, da se naskrivaj z njimi poistovetijo še najbolj “zategnjene” duše. Tako ne čudi, da pri zasedbi Zmelkoow nič ni predvideno vnaprej. “To, kar poslušalci od nas dobijo, je ‘legit’ prikaz razmerja, ki se dogaja v naših glavah. Jaz in moji prišepetovalci imamo kar precej kontinuiran način delovanja in kar pač pride, posnamemo, damo na plato in ljudem vržemo v obraz,” je pred koncertom za ALTR radio povedal Goga Sedmak, ki je, vsaj kar se tiče besedil, gonilna sila primorskih alternativcev Zmelkoow. “V resnici pa sploh nismo tako krvoločni kritiki in anarhisti, kot bi morda nekdo mislil, mi smo v resnici že malo modri ljudje v letih, pri katerih se je v tem času tudi kakšen vogal že obrusil,” še doda Goga. “Pa nič nam ne fali,” še pove basist Žare, ki je zraven Goge edini staroselec v zasedbi in po potrebi tudi Batman. “V resnici je komad, ‘Kaj nam fali’, precej bolj globok, kot zveni na prvi posluh. Mi se gremo tukaj zelo revolucijo pa pizdakanje, kar je prav predvsem za mlade, ki morajo to delati, sicer izgubijo bistven del svoje identitete, ampak če primerjaš kakovost življenja in kaj nas matra proti tistim nesrečnežem na razbeljenih barkah na Mediteranu, ko se probajo prebiti v Evropo smo pravzaprav razvajene riti,” se je Goga takoj odzval na Žaretov intermezzo. Zato me je zanimalo ali vedno najprej napišejo besedilo in šele nato glasbo? “Ko se mi po glavi začne rolati ena melodija, že po zvenu čutim, kaj je sporočilnost melodije. Potem je samo stvar realizacije v katero smer bo šel tekst. In obratno, če imam kakšno udarno parolo, pri kateri si mislim p***a stari ta vsebuje srž ene močne vsebine, potem že tudi čutiš, kakšna mora biti glasbena spremljava. Ne moreš na neko pankoidno in revolucionarno jezo dati mehke akorde. Detajli se sicer izpilijo na vajah, vse ostalo pa nastaja kot vzporeden proces,” nastajanje vsebine, razloži Goga, ki je pravzaprav gonilna sila besedil in melodij v zasedbi Zmelkoow.

Goga Sedmak, foto: Matej Regent

“Je pa v vsem tem času šlo kar nekaj komadov v pozabo, ki so bili že praktično končani. Morda so še v kakšni kleti na kakšni demo kaseti, vendar ko imaš enkrat 100 ali 150 komadov in več ali manj igraš tistih 50 najbolj popularnih, se ostali izgubijo.” Kar prav gotovo nakazuje, da zasedbi Zmelkoow materiala še dolgo ne bo zmanjkalo. “Imam že material za enajsti album, ampak fantje počasi absorbirajo novosti in moram zadeve dozirati zelo previdno. Zna se zgoditi, da se na hitro naučijo novih deset komadov, ampak posledično deset starih pozabijo, kar ni vredu,” je povedal Goga.

In od kod ideja za naslovnico novega albuma? Pravzaprav bi tako oblečeni lahko tudi nastopali.

Goga: “Sej iščemo kostume, ampak jih še nismo našli. Najbrž bomo morali investirati par evrov kakšni šivilji.”

Vsaj od Batmana kostum bi lahko večkrat vnovčili.

Žare: “Mislim, da si si ga ravno ti (Goga) enkrat sposodil in nikdar vrnil.”

Goga: “Ne, jaz sem ga posodil unmu Jožetu…”

Žare: “Ne, uni za snemanje je prišlo iz snemanja Batmana nazaj.”

Goga: “Potem pa se še valja nekje na placu za vaje.”

Goga: “Sicer pa je naslovnica novega albuma nastala čisto pod samosvojo idejo našega prijatelja Matjaža, ki nam zadnje čase pomaga dizajnirat. Do sedme plošče sem dizajniral vse sam, potem pa sem ugotovil, da sem se začel že malo ponavljat, pravzaprav ne ponavljat, ampak veš, ena glava ima eno estetiko in en okus, zato je včasih potrebno zraven spustiti še koga drugega.”

Ostali člani pa nimate možnosti sodelovanja?

Žare: “Ma kje, on (Goga) je čisti diktator.”

Goga: “Po navadi nimajo tako briljantnih idej kot jaz. Če je slučajno kakšna, jo priznam.”

Žare: “Ne prizna. Nogira.”

Goga: “No, pa daj…”

Žare: “Če ne on, pa imamo še genialnega managerja, un še bolj zabije zadevo.”

Goga: “Pazi, zdanje čase dopuščam precej samosvoje eskapade komercialne narave. On (Žare) se je zdaj spomnil, da bi naredil usb ključek v obliki naše maskote ptiča Zmelkoowa, na katerem bodo posneti vsi naši komadi, da nas bodo ljudje lahko poslušali kjerkoli. In sem rekel ok, če sam zrihtaš, zrihtaj. Sem bil prepričan, da ne bo, ampak je zrihtal tip. Je našel Kitajce, ki so mu to naredili. Tako, da nisem čisto diktatorski.”

Žare: “Stara se in popušča.”

Je prav to popuščanje razlog, da ste po toliko letih še zmeraj skupaj?

Žare: “To je druga vrsta popuščanja, da smo mi še vedno skupaj…hahahaha.”

Goga: “Popuščanje memorije in sploh ne vemo, da smo že tako dolgo skupaj.”

Goga in Žare, Foto: Matej Regent

Je zadnji album izšel na vinilu zaradi nostalgije?

Goga: “Naš manager/primitivc/šofer/tatica, ki pazi, da preveč ne pijemo je tisti, ki skrbi za zalogo naših izdelkov. In on je hud vinilofil. Najbrž ne veš, ampak ti povem, da sta tudi naši prvi dve izdaji bili vinil. Ko so že vsi opustili vinilke in preklopili na CDje, je naš manager rekel, da mi ne j****o teh CDjev in bomo izdali vinilke. Po dveh izdajah je kljub vsemu malo popustil in smo šli na CDje, zdaj pa se spet vračamo na stara pota, saj je zanimanje za CDje upadlo in se dvignilo za vinilke.”

Kako gledate na dejstvo, da večina umetnikov svoje umetnosti ne zmore ustvarjati zraven redne zaposlitve in zadevo rešuje s statusom svobodnih umetnikov, medtem, ko od glasbenikov nekako vsi pričakujejo, da bodo zraven glasbenega udejstvovanja še hodili v službo, ker se pač od glasbe ne da živeti oz. preživeti?

Goga: “Glede na to, da se to dogaja že dlje časa, pol stoletja in več, bi rekel, da je fer. Na dolgi rok se stvari vedno postavijo na svoje mesto. V glasbi je večja gneča, saj je glasbenikov v resnici več. Če govorimo o glasbenikih, kvazi glasbenikih, wannabe glasbenikih in tistih, ki so gluhe svinje…”

Žare:…in bobnarjih, ki se družijo z glasbeniki in unih njihovih prijateljih basistih….hahahaha.”

Goga: “Ja, hahahahaha….hotel sem povedati, da je gneča na slikarski sceni manjša. Manjša pa je, ker slikarji niso toliko medijsko izpostavljeni in se lahko nadejajo manj bejbam in zastonj pijačam kot muzičari. Zato je gneča pri muzičarjih večja. Posledično se tista tortica, ki se lahko izpleni, razdeli na več kosov in zato je manj denarja. Pomoje je čisto vredu, da še nekaj delajo zraven. Poleg tega, če delaš manj piješ in se drogiraš in ostaneš dlje časa živ, pa še kakšen nov album narediš.”

Čeprav bi Keith Richards to teorijo hitro ovrgel.

Goga: “Izjema potrjuje pravilo, ampak vem kam pes taco moli.”

Bomo od vas še lahko slišali kakšno pesem o znanem stripovskem junaku, glede na to, da ste eno že posvetili Batmanu? 

Goga: “Oooooo, to pa je vprašanje za tistega vidovitega, kako mu je že ime? Milan? Težko povem vnaprej, ker nismo ravno načrtujoči in preračunljivi, tako da, kar pade, pade…včasih tudi mimo.”

Kaj pa si želite, da si vaši oboževalci zapomnijo o vas?

Goga: “Da smo lepi, pametni in da nas je potrebno imeti rad.”

Žare: “Pa da se v nas ne meče trdih predmetov.”

Avtor: Matej Regent

Foto: Matej Regent
Foto: Matej Regent
Foto: Matej Regent
Foto: Matej Regent
Foto: Matej Regent