FOTO: Leopold I. in Drügi zaključili pomladni cikel festivala LACHA – posrkaj kulturo!

14. June, 2021

Festival Lacha-posrkaj kulturo! je najslajše pustil za konec. To sicer ne pomeni, da predhodna koncerta spomladanskega cikla, ko so nastopili Wckd Nation in Funk Fu, kvalitetno nista bila na najvišji ravni, vendar je po popularnosti in aktualnosti raper Leopold I. predstavljal precej večji magnet za publiko.

Leopold I. s spontanim freestylom na začetku koncerta, foto: Matej Regent

Jasno nebo in prijetna temperatura minulega sobotnega večera sta še dodatno podžgala domačo publiko, da podpre glasbenike, ki so zaradi pandemije morali pod prisilo ustaviti kreativne konje ali jih usmeriti stran od nastopov v živo. Polno dvorišče Muzeja narodne osvoboditve Maribor je dalo vedeti, da se bo zaključni koncert spomladanskega cikla festivala Lacha – posrkaj kulturo z velikimi črkami zapisal v otvoritev mariborske sezone koncertov na prostem po sproščanju protikoronskih ukrepov, ki so skoraj za celo leto ohromili koncertno dejavnost. Dobro vzdušje številne publike pod odrom je prav gotovo vplivalo tudi na odrsko vzdušje, kjer je Leopold I. z glasbeno zasedbo Drügi, ki jo sestavljajo basist in producent Vid Turica, kitarist Filip Vadnu, pianist Žan Hauptman in bobnar Žiga Smrdel, koncert spontano začel z raperskim freestylom oziroma rapanjem po trenutni inspiraciji brez vnaprej pripravljenega besedila, ki v tem glasbenem slogu prav gotovo loči zrno od plevi. Leopold I. je dal takoj vedeti, da njegova vrnitev konec lanskega leta z družbenokritičnim komadom ‘Nesen’, po nekajletnem premoru, ni bila slučaj.

Leopold I. in Drügi, foto: Matej Regent

Radgončan, ki v svojem narečju podaja preprost pogled na zapletena družbena vprašanja, je mariborsko publiko s premišljenim nastopom in odlično glasbeno podporo kvalitetnih glasbenikov, postopoma dvigoval iz sedečega udobja, ki je vrhunec doživel prav s skladbo ‘Nesen’, pri kateri sodelujeta še mariborska raperja Eyeceeou in Mito, ki sta se Leopoldu I. kot gosta presenečenja tudi pridružila na odru. Ta zasuk v glasbeni intenzivnosti je publiko pognal na noge in v prve vrste pred oder, kjer je divje plesoča telesa dvignjenih rok od vdora na oder ločila le svetlikajoča meja po zapovedih Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Seveda na repertoarju niso manjali niti ostali znani sigli, kot so povsem življenjski ‘Povej’, ki govori o naši minljivosti pa motivacijski in vzpodbuden ‘Unikat’, kjer nas Leopold I. nagovarja, da smo lahko to, kar si želimo biti, ‘Wabi-sabi’, kjer Leopold I. preko vzhodnjaške filozofije išče estetiko v nepopolnem in ‘Edino’, skladba o tem, kako se z leti spreminjamo kot posamezniki in kot družba. Koncert, ki mu je bilo vredno prisluhniti ne samo iz muzikalnega vidika.

Foto: Matej Regent

Po koncertu je sledil tradicionalni Jam session, kjer smo lahko zasledili tudi znano mariborsko vokalistko Majo Keuc, ki zadnja leta nastopa pod umetniškim imenom Amaya. Večer, ki bi lahko trajal vse do danes!

Foto: Matej Regent

Kot je v naši navadi, smo se pred nastopom pogovorili tudi z Leopoldom I.

Nase si sicer opozoril konec prejšnjega leta z družbeno kritičnim komadom ‘Nesen’, pri katerem sodelujeta še mariborska raperja Eyeceeou in Mito, čeprav si začel rapati že veliko prej v mariborskem kolektivu Rap Virus Crew in se potem za nekaj časa umaknil, če se ne motim, leta 2011. Zakaj je prišlo do umika?

Pravzaprav ni bila zavestna odločitev. Glasbo sem namreč delal normalno naprej, vendar sem te komade želel izdati v neki kvalitetni obliki za kar mi je manjkalo tehnično znanje. Pa tudi z glasbeno podlago nisem bil najbolj zadovoljen. In zagato sem rešil, ko sem spoznal Vida Turico.

Torej je Vid kriv za tvojo vrnitev?

Pravzaprav ja. Komade sem, kot rečeno, že imel, manjkal je samo človek, ki mi bo pomagal pri aranžmaju. Komadi, ki jih sedaj izdajam so pravzaprav stari že nekaj let.

Vid, to je pravzaprav velik poklon tebi.

Ja, to je res zelo lep kompliment. Čeprav mislim, da je bila Leopoldova motivacija tisti glavni faktor, da se je vrnil na sceno, jaz sem mu zgolj dal pogoje, da je prišel do izdelka, ki si ga je želel. Pravzaprav pa gre za obojestransko inspracijo, saj najino sodelovanje ne gledamo kot na službo, ki jo moram opravljati, da preživim, ampak je nekaj na kar sem ponosen. Stojim namreč za vsemi njegovimi teksti, zato sem zelo vesel, da lahko poskrbim za glasbeno podlago.

Leopold I., Slovenija je polna najrazličnejših narečij, čeprav se jih velikokrat sramujemo in odobravamo zgolj tisto iz prestolnice, ki se največkrat sliši tudi v filmih, reklamah, itd. Je rapanje v tvojem matičnem radgonskem narečju nek protest proti temu ali za to odločitvijo stoji popolnoma druga filozofija?

Ne, ni protest. Če tako güčim (op.p. govorim) bom tako tudi rapal. To je stvar pristnosti, nič drugega. Kljub vsemu pa upam, da bom na ta način nekaj spremenil in opogumil še druge, da začnejo peti in nastopati v svojem narečju.

Kot že omenjeno si nase konec lanskega leta opozoril z družbeno kritičnim ‘Nesen’, kjer v besedilu zadanete žebljico na glavico, kar se tiče funkcioniranja današnje družbe. Meniš, da je naloga rapa, ki temelji predvsem na besedilih oziroma so besedila v ospredju, da družbi nastavlja ogledalo?

Ne bi ravno rekel, da je to naloga rapa, saj ima lahko rap več različnih funkcij. Vsekakor pa se mi zdi pomembno in na nek način odgovorno, da tisti, ki rapa in podaja besedila, da se tega loti na nek konstruktiven način. Tudi, če besedilo nima neke teže je lahko glasba tista, ki izraža protest. Če pa delaš družbeno kritični rap, pa je vsekakor dobro, da nastavljaš družbi ogledalo in opisuješ stvari, brez dopovedovanja in moraliziranja.

Kaj bi rad s svojo glasbo dosegel?

Pomembno mi je, da mladim dam, to kar so meni dali starejši oziroma tisti, ki sem jih jaz poslušal. Da jim dam občutek za drugačen način razmišljanja. da začnem preizpraševati zadeve. Meni je to dal N’Toko, da sem se začel spraševati, če je moj vrednostni sistem res pravi. Odpiral je namreč kup vprašanj in opisoval svet kot ga vidi, brez da bi podal odgovore. In na ta način se začneš tudi sam spraševati o svojem svetu. Tako sem postal tudi sam precej bolj kritičen do okolice.

Je torej to rdeča nit tvojih besedil?

Ne bi rekel, da je to rdeča nit vseh mojih besedil je pa vsekakor pomemben faktor pri mojem ustvarjanju. Rdeča nit bi bila biti sprejemljiv do drugačnosti in skušati biti dober človek. Ne delati drugim to, kar ne želiš, da bi drugi delali tebi. Mislim, da je to v vseh mojih komadih.

Podlago za tvoja besedila producirajo živi glasbeniki in ne DJ s sampli, kar pravzaprav ni tako pogost pojav v hip-hopu. Zakaj si se odločil za žive glasbenike in ne sample?

Sicer imam na albumu tudi nekaj samplov, ampak na koncertih imam vedno glasbenike. To pravzaprav ni pri meni nič novega, saj sem že pred desetletjem sodeloval s punk bendom, kjer sem rapal, kasneje z metal bendom, podobno kot Limp Bizkit ali Rage Against the Machine. Zasedbe, ki so mi bile od nekdaj všeč. Radgona je zelo punkersko mesto in jaz sem bil edini rapar, zato sem pač rapal zraven punka.

Si zraven tudi pri glasbenih podlagah ali to prepuščaš glasbenikom? Si morda razmišljal, da bi v glasbene podlage vključil glasbene stile, ki si jih ali jih še poslušaš za sprostitev?

Komad je vedno plod neke moje ideje, čeprav ne ostajam toliko v preteklosti pri prej omenjenih zasedbah, vendar vedno vem, kako naj bi komad zvenel in kakšen vajb naj bi imel. Potem pa to skupaj razvijem z ostalimi glasbeniki. Se pa vsekakor lahko zgodi, da bo kdaj tudi kakšna bolj zažagana podlaga mojim tekstom.

Vid Turica: Jaz sem velik oboževalec zasedbe Limp Bizkit, saj je bil njihov koncert moj najljubši do zdaj. Leopolda prepričujem, da bi letos šli na koncert Slipknot, vendar ga še nisem dokončno prepričal…hehehe.

Kaj si želiš, da si tvoji oboževalci zapomnijo o tebi?

Želel bi si, da si zapomnijo, ko mene enkrat več ne bo, da je bil en pubec iz Radgone, ki je delal dober rap.

Če bi lahko spremenil eno stvar v glasbeni industriji, kaj bi spremenil?

Odkrito povedano nimam pojma o glasbeni industriji. Sem pravzaprav amater, zato me vprašaj to čez kakšno leto.

Največji problem s katerim si se srečal na tvoji glasbeni poti?

Mogoče to, da je ogromno neke papirologije, ki jo moraš obvladati in izpolniti, če želiš biti glasbenik. Pa zdaj sem moral odpreti s.p., da lahko koncertiram.

Ena tvoja zanimivost, ki ni povezana z glasbo?

Da sem prevajalec.

Kdaj lahko pričakujemo album?

Vid Turica: To pa je debata, ki jo morava načeti še danes, da prideva do končne odločitve. Jaz namreč vztrajam, da do sredine poletja.

Leopold I.: Bomo se še dogovorili. Če ne bo do sredine poletja pa prav gotovo do konca. Smo že skoraj pri koncu. Dizajn se že dela in imamo tudi že naslov…”Dobro jutro”.