FOTO in INTERVJU: Na Štuk se je vrnil štajerski Woodstock

Po dveh letih prisilnega pandemičnega premora, se na velikonočni vikend v dvorano Štuk vrača festival Scena, ki je tik pred premorom, leta 2019, praznoval častitljivo 10. obletnico podpore lokalni glasbeni sceni.

Kljub temu, da se na letošnji festival Scena ni prijavilo toliko lokalnih glasbenih zanesenjakov, se je slednji na Štukov oder vrnil v velikem slogu s kvalitetno lokalno produkcijo in tradicionalnimi Gagijevimi čevapi. Letos je festival celo nekoliko razširil svoj program, saj ga spremljajo Maistri Marpurgi, društvo, ki se ukvarja z oživljanjem vikingških časov in njihovih običajev. Kljub vsemu pa glavni fokus festivala ostaja pri glasbi. Prav gotovo so negotovi pandemični časi poskrbeli za razpad marsikatere glasbene zasedbe ali pa ji vsaj vzeli zagon in tako se je letos na festival prijavilo zgolj 17 zasedb oziroma glasbenikov, kar je precej manj kot minula leta, ko jih je bilo na festival prijavljenih tudi 47. Kljub vsemu smo lahko včeraj, prvi dan festivala Scena, slišali, da ima lokalna scena kljub vsemu še precej za ponuditi.

Tako so se včeraj na odru predstavili Urška & Alan, ki se v kantavtorskem slogu ukvarjata s vzpostavljanjem stika s samim seboj, srednjeveškimi erotičnimi temami pa vse tja do raziskovanja globin podzavesti in svetov v katerih živijo neka zares čudna bitja, pa rockerji The Sticky Licks, ki radi stopijo tudi na rock’n’rollovski parket, grunge zasedba šalamun iz Ptuja in melodic death/black metal skupina Conventus Cerris iz Ceršaka. Med vso včerjašnjo glasbeno srenjo pa so naša ušesa najbolj zastrigla med nastopom ptujske zasedbe šalamun, ki jo sestavljajo Luka, Niki, Don in Denis. Fantje so dvorano Štuka popeljali nazaj v 90-ta leta prejšnjega stoletja, ko je na glasbenih lestvicah kraljevala grunge alternativa v obliki zasedb Alice In Chains, Mudhoney, Soundgarden, Nirvana in Red Hot Chili Peppers, ki veljajo tudi za močan glasbeni vpliv na zasedbo šalamun, zato ne čudi, da so slogovno, vizualno in karakterno izjemno dobro predstavili svojo različico grungea in alternativnega rocka 90-ih let. Pravzaprav se ne spomnim, kdaj sem nazadnje slišal tako izviren in kvaliteten grunge s slovenskimi besedili, ki mu dajejo neko popolnoma novo dimenzijo. Fantje so z avtorskimi skladbami tako navdušili, da je sicer izjemno kvalitetno izvedena priredba skladbe ‘In Bloom’ zasedbe Nirvana bila celo odveč. Zato ne čudi, da sem o njih želel izvedeti več in jih zato povabil pred našo mehko roza pošast, ki sliši na ime mikrofon.

Zakaj je prav grunge nagovoril vaše glasbene duše, da ste se mu začeli podorbneje posvečati?

šalamun: “Grunge je bil pravzaprav prva inspiracija, nato pa smo začeli raziskovati še njegove sorodne veje, kot je surf punk, in novodobne zasedbe, kot so avstralski Fidlar. Pri grungeu pa nas je predvsem pritegnilo, da gre za skovanko, ki je mešanica večih žanrov in je izjemno pristen ter oseben. Ugaja nam, ker tudi sami izhajamo iz različnih žanrov, naš basist recimo iz punka, vendar se vsi žanri, ki so nam blizu, lahko izjemno dobro povežejo v grunge. Smo precej kaotičen bend, zato nam grunge precej ugaja, saj naš repertuar zajema veliko različnih glasbenih žanrov. Zanimivo pa je to, da so naša skupna povezava in inspiracija že od nekdaj Red Hot Chili Peppers in njihov kitarist John Frusciante, kar pa se v naši glasbi skoraj ne sliši, razen morda pri kakšnem solo kitarskem vložku.”

Grunge je precej osebno izpoveden žanr, ki je velikorat tudi depresiven. Je potrebno veliko poguma, da se pred publiko popolnoma razgališ in razglabljaš o osebnih strahovih in stiskah?

šalamun: “Ko se preko besedil in glasbe povežemo mi kot bend, potem pred publiko ni več nobenih zavor in zadržkov. Najtežje se je povezati med seboj, in ko enkrat to dosežeš, je stvar zelo preprosta. Še najbolj neugodno nam je na vajah, kadar pride naš basist z novim tekstom, ki ga nato skušamo uglasbiti. Sicer pa ni težko biti iskren, če si resnično pristen in ne lažeš samemu sebi in se ne pretvarjaš. Potem si lahko iskren tudi s publiko. Ko si dobro povezan s člani zasedbe, potem na to razgaljanje pred publiko ne gledaš več v prvi osebi, ampak skupinsko. V tem nisi več sam, ampak z bendom.”

Ne bojite se niti slovenskih besedil, ki se jih večina alternativcev otepa.

šalamun: “Tudi nas je bilo na začetku strah in smo začeli z angleščino. Vendar smo hitro ugotovili, da angleških besedil ne čutimo dovolj in da se lažje izražamo v slovenščini, četudi je angleščina morda nekoliko bolj spevna. Gre tudi za način razmišljanja, ki je v maternem jeziku prav gotovo drugačen kot v tujem. Predvsem pa je pri nas specifično to, da besedila piše basist, interpretira pa jih kitarist in vokalist, kar je neka druga dimenzija in način interpretacije.”

Kaj si želite, da si vaši oboževalci zapomnijo o vas?

šalamun: “Da so lahko na našem koncertu plesali. Največ nam pomeni, da se na našem koncertu pleše, četudi si marsikdo misli, da na našo glasbo ni mogoče dobro plesati, vendar to niti približno ne drži.”

Kako gledate na festival Scena? Kaj po vaše prinaša domači glasbeni sceni?

šalamun: “Zelo podpiramo takšne ideje. Spoznavaš nove ljudi, glasbenike in se z njimi povezuješ. Tako lahko nastanejo tudi kakšni novi zanimivi glasbeni projekti. Domača scena mora držati skupaj. Predvsem pa takšen festival daje vpogled na to, kaj ljudje ustvarjajo.”

Imate sicer dovolj priložnosti, da se predstavite publiki?

šalamun: “Morda bi se lahko tudi sami nekoliko bolj zavzeli za koncerte, po drugi strani pa imamo premalo klubov, ki bi nas sprejeli oz. kjer se zbirajo ljudje, ki bi jim mi lahko bili zanimivi. Na Ptuju praktično nimamo prostora, kamor bi nas povabili v Mariboru pa se na koncu zadeva zreducira tudi na par lokalov in Pekarno. Pravzaprav je naša velika želja nastopiti v dvorani Gustaf v Pekarni.”

Zakaj ime šalamun?

šalamun: “Enkrat smo se vozili iz vaj proti domu, takrat je bil z nami še naš prvi bobnar Viktor in smo se pogovarjali o tem, kako bi se imenovali. Razmišljali smo, da bi se morali poimenovati po nekem slovenskem pesniku. Najprej je padla ideja o Prešernu, vendar nas ni prepričala. Potem pa je nekdo predlagal Tomaža Šalamuna in smo bili vsi takoj navdušeni. Tako smo postali šalamun. Velikokrat naše ime zapišemo v cirilici, kar je poklon našemu prvemu bobnarju, ki prihaja iz Makedonije.”

Tekst: Matej Regent