FOTO: V Mariboru prvi “po koronski” koncert na prostem

Nekaj, kar se je pred kratkim še zdelo nemogoče, bo za vedno zapisano v glasbeno zgodovino Maribora. Po dobrem letu pandemijskih omejitev, kjer je najbolj trpela socialna plat medčloveških odnosov je mariborski festival LACHA – posrkaj kulturo! poskrbel, da je mariborska publika po več kot pol leta spet lahko srkala živo glasbo v živo.

Minulo soboto, 29. maja 2021 se je na dvorišču Muzeja narodne osvoboditve Maribor začel festival Lacha – posrkaj kulturo!, kjer je kot prva nastopila zasedba Wckd Nation, ki jo sestavljajo predstavniki nove generacije jazzistov, ki se navdihujejo pri neosoulu, hip hopu, r’n’b-ju in popu. Kljub težavam z dodatnimi omejitvami Nacionalnega inštituta za javno zdravje in nalivu, ki je začetek koncerta zamaknil za debelo uro, se organizatorka Lana Bauman ni dala zmotiti. “Ker sem po horoskopu oven in sem trmasta,” je v nalivu pred koncertom odgovorila na naše vprašanje, če bo koncert kljub vsemu izpeljala. In prav ta trma in pogrešanje določenih glasbenih dogodkov v Mariboru je Lano privedno do tega, da je leta 2019 ustanovila festival Lacha – posrkaj kulturo!. “Takrat sem začela s ciklom štirih koncertov v Mački na Lentu, potem pa se je poleti pojavila možnost delovanja v Vetrinjskem dvoru. Ključen je bil verjetno pogovor s producentko Martino Magdič, ki me je še dodatno vzpodbudila, da zapolnim tamkajšnjo programsko luknjo,” je svoje začetke opisala Lana. “Sicer pa je moj plan, da vsak letni čas naredim en cikel koncertov, če nam bodo ukrepi zaradi epidenije to dopuščali, seveda,” še doda Lana. Naslednji koncert bo že to soboto, ko bodo pred živo publiko nastopili Funk Fu, nato pa bo sledil obvezni jam session.

Da se Lanina trma izplača je bilo jasno dobro uro po uradno napovedanem začetku koncerta, ko so na oder stopili Wckd Nation in je vokalistka Maša But izrekla besede: “Pred Muzejem narodne osvoboditve je končno osvobojen narod!” Besede, ki si jih velja zapomniti, saj je po prvi odigrani skladbi sledilo nekaj, kar glasbeniki in tudi ostali nismo slišali že dolgo časa; aplavz v živo, čisto pravi in pristen odziv na nastop, ki je brez odziva precej hladen. Zato ne čudi, da so Wckd Nation po uradnem zaključku koncerta odigrali še bis oziroma dodatno skladbo, saj so tudi oni bili vidno naveličani koncertiranja preko svetovnega spleta in družbenih omrežij.

Že pred koncertom, ko smo čakali, da preneha deževati, smo se pogovorili z zasedbo Wckd Nation.

Kakšni so občutki ob vnovičnem nastopanju pred publiko?

Evforija! In upamo, da bo čimprej nehalo deževati…hehe.

Kaj se dogaja v glavah glasbenikov, kadar tako dolgo ne morejo koncertirati pred publiko?

Anksioznost. Verjetno pa je bilo podobno kot pri ostalih poklicih, ki so jih prepovedali. Po domače, jeba.

Kam ste torej usmerili kreativo, ki je niste smeli usmeriti v nastope in publiko?

Delali smo na novi glasbi. Imamo tri ali štiri “odprte” komade.

Lahko pričakujemo album?

Je v planu do prihodnjega leta, vendar je vprašanje, koliko albumi sploh še “palijo”. Trenutno je namreč doba singlov, saj večina glasbenih zasedb izdaja izključno single in nato morda album ali celo kompilacijo. Živimo v dobi, ko se največ albumov v fizični obliki proda na koncertih, ki jih pa zdaj ni, zato niti nima smisla izdajati album, ki ga sploh ne moreš prmovirat. Zato je precej lažje izdati single, ki gre na vse glasbene platforme in je takoj vsem dosegljiv kot pa album, ki si ga kljub vsemu predstavljamo bolj v fizični obliki kot zgolj digitalni. Zato je smiselno počakati, da se zadeve znormalizirajo. Sicer pa scena trenutno narekuje, da je potrebno cel čas nekaj izdajat, da ostaneš svež in opažen, dejstvo pa je tudi, da publika lažje posluša single kot pa celoten album od začetka do konca. Potrebno si je najprej zgraditi bazo poslušalcev, ki bodo kasneje morda kupili album.

Vsi ste šolani jazz glasbeniki za katere laik ne bi rekel, da iščejo radijsko popularnost in širše množice. Vi pa ste zelo aktivni na radijskih valovih in tudi turnejah.

Že to predalčaknje je nekoliko sporno. Študiraš lahko pravzaprav samo jazz ali klasiko in ker nas klasika ni zanimala smo šli študirati jazz. Nas pa zanima predvsem glasba v širšem pomenu besede. Jazz glasbeniki niti ne marajo, da jih imenuješ jazz glasbeniki, saj to nima nobenega smisla. Bi pa prej rekli, da glasbeni valovi ne lovijo jazza kot pa da jazz ne lovi radijskih valov.

Kako pa pri tako številčni zasedbi (8 glasbenikov) izgleda kreativni proces?

Kreativni konflikt…hahaha! Pogoj za to je iskrenost in direktnost, da sploh pride do konflikta. Čim manj držati zase in se čim več pogovarjati. In konflikt je vedno potrebno speljati v nekaj dobrega. Zato se zgodi, da kakšen komad delamo tudi dva meseca ali več. Pravzaprav pa nimamo neke šablone po kateri bi delali. Gre za kreativni nered, zato tudi noben koncert ni enak in zato se tudi komadi spreminjajo.

Če bi imeli možnost izbire nekega glasbenika ali zasedbe s katero bi lahko odšli na dvomesečno turnejo, kdo bi to bil?

Pomoje ne bomo prišli skupaj…hahah. Dajmo vsi naenkrat izgovorit ime glasbenika ali zasedbe, pa da vidimo….Stevie Wonder, Oto Pestner, Prince.

Kaj bi si želeli, da si vaši oboževalci zapomnijo o vas?

Glasbo.

Največji problem s katerim ste se srečali na glasbeni poti?

Dež.

Če bi lahko spremenili eno stvar v glasbeni industriji, katera bi to bila oziroma kaj bi spremenili?

Potek verige glasbene industrije, torej, kdo je kje. Zdaj se začne pri glasbi in potem kar naenkrat nastane piramida vseh ljudi, ki se s tem ukvarjajo, ampak je žal vse obratno sorazmerno z dohodkom. Predvsem pa bi najraje šli nazaj v čase, ko je bila še glasba prioriteta, zdaj je namreč biznis prioriteta in je glasba samo pomoč za obračanje denarja. Tudi sporočilo glasbenikov je včasih bilo precej bolj globoko kot je danes. Problem današnjega časa je tudi dejstvo, da je morda kakšnemu vplivnežu nek bend všeč, ampak je prepričan, da ne bo dosegel širših množic in mu zato ne da priložnosti, ker se vse gleda masovno. Sploh ni več važna sporočilnost glasbe, ampak samo da gre hitro v uho in doseže množice, čeprav je plehka kot plastika. Potrebovali bi sindikat glasbenikov. Fora je v tem, ker glasba nima veze z glasbeno industrijo, če razumete.

Naslednji single?

Kmalu.