Happy Ol’McWeasel: “Naslov novega albuma prav gotovo ne bo ‘Last good chance’!”
Na trgu Leona Štuklja v Mariboru se je v začetku julija Pisalo leto 2022, festival, ki je pod taktirko legendarnega Smiljana Krežeta svojo pot začel že v 90ih letih prejšnjega stoletja in po krežetovi smrti obstal kot spomin nanj. Festival je vedno pomenil alternativno oziroma rockersko zabavo, čemur sledi še danes. Pogled v zgodovino namreč razkrije, da so se skozi leta na njegovem odru zvrstili praktično vsi pomembnejši rock izvajalci iz Slovenije in območja nekdanje Jugoslavije. Zato ne čudi, da smo na njegovem odru že večkrat doživeli tudi neprekosljiv šus folk punka mariborske zasedbe Happy Ol’McWeasel, ki to počenja že debelih petnajst let, čeprav se je njihova zgodba začela iz heca.
Iz heca nastanejo de.., ne, Happy Ol’McWeasel, ki so do zdaj že postali suvereni punk rockerji, polni akrobacij, politega piva in glasnih kitar z izdanima dvema albumoma prvencem No Offence (2012) in njegovim nadaljevanjem Heard Ya Say! (2015), ki je skupino ponesel tudi na odre po Evropi. Po sedemletnem albumskem zatišju je vsekakor čas za nov album. In s prikrito misijo poizvedovanja ali se na tem področju že kaj premika, smo jih obiskali na festivalu Piše Se Leto 2022. In tam smo pred mikrofon privabili vokalista Gregorja, ki je nič hudega sluteč sledil kapljicam politega piva, ki so ga vodile točno pred našo roza mehkobo z vzdevkom mikrofon. In verjetno šele zdaj dojema, zakaj objavljamo intervju toliko kasneje. Upamo, da ga čakanje ni preveč živciralo, da bi morda, kot se za podlasice spodobi, na naključno parkiranih avtomobilih pregizel električno napeljavo. Če nekateri lastniki jeklenih konjičkov zdaj dobivate odgovore na nepojasnjene električne težave svojih plehnatih pošasti, odgovornost v popolnosti prevzemamo nase.
Če primerjamo klubske koncerte in takšne na velikih odrih kot je ta za Piše Se Leto, kako se razlikujejo vaše priprave nanje?
Gregor Jančič (vokalist zasedbe Happy Ol’McWeasel): “Priprave so neglede na prizorišče vedno enake. Zgoditi se morejo dvojne vaje. Na enih vajah vsaj eden od nas posluša kritike, da nekaj ni vredu in slabo zvadeno, zadnje vaje pa so vedno slabe, kar pomeni, da bo koncert odličen. V nasprotnem primeru veš, da bo šlo na koncertu nekaj narobe. Vsak kocert jemljemo enako, ne glede na prizorišče. Občutki pa so seveda različni, saj sam veš, da v klubu lažje dosežeš publiko, posameznika potegneš za majico ali ga s pivom poliješ po glavi. Na večjem odru je to precej težje, predvsem za to, ker je vokalist kratek in dvomim, da bom z roko lahko dosegel koga v prvi vrsti, sploh, ker nas loči še ograja. Sicer pa lahko na večjih odrih veliko bolj kompliciraš z zvokom, manjši oder pa zahteva več kompromisov, več borbe na odru in več švica.”
Sicer nehvaležno vprašanje, pa vendar, kakšni odri so vam ljubši, manjši ali večji?
Gregor Jančič: “Večji odri me predvsem bolj fizično zmatrajo, kar je bilo še posebej vidno takoj po Koroni, ko se ugotovil, da nimam več tiste koncertne energije. Sicer pa težko izberem, saj ima vse svoje čare, pa vendar, če bi čisto iskreno odgovoril kot 15 letni smrkavec, bi izbral manjše odre, ki dovoljujejo precej več tistega pristnega stika s publiko.”
Se pravi, da ste se za nastopa na Piše Se Leto tudi fizično pripravljali?
Gregor Jančič: “Sam pri sebi vidim, da bolj kot si star, več moraš delati na tem. Vsaka neprespana noč se pozna, vsak kilogram več se pozna. To sicer ne pomeni, da trpi šov ali performans, trpi samo moje telo in jaz znotraj.”
Umetnik pravzaprav mora trpeti.
Gregor Jančič: “To je pravzaprav zelo dobro, kar si zdaj povedal. Če bi bilo vse popolno v tem svetu…..potrebno se je včasih potožiti, ker se potem bolje počutiš in potrebno je povedati svoje tistim, ki delajo slabo. Ljudje, ki so ves čas veseli, so pomoje otopeli na koncu dneva, saj lepoto in pozitivne stvari znaš resnično ceniti šele takrat, ko si izkusil slabe.”
Je zasedba Happy Ol’McWeasel za vas nek ventil sproščanja?
Gregor Jančič: “Igranje v naši zasedbi je kot joga. Včasih grem v prostor za vaje, prižgem kitaro in zarežem po strunah, da se po službi nekoliko sprostim, da pod prsti čutim še nekaj drugega in ne samo tipkovnice. Sicer pa je zasedba odlična platforma za izražanje, tako nezadovoljstva kot zadovoljstva. Na nek način pa menim, da imamo nalogo, da svetu povemo kaj si mislimo. Če nekdo nič ne razmišlja in poje samo o rožicah, pa sploh ne veš o katerih rožicah, je družba čisto otopela. Mi pa želimo za sabo potegniti kritično razmišljanje. Tudi, če se v razmišljanju kdaj zmotimo in se iz tega nekaj naučimo, smo vsaj kritično razmišljali in to je pomoje bistvo zasedb, da razmišljamo in da z razmišljanjem za seboj potegnemo tudi ostale.”
Je zasedba Happy Ol’McWeasel, po začetnem hecu, postala odgovornost? Koneckoncev imate oboževalce, ki imajo vaš logotip tetoviran.
Gregor Jančič: “Če mi ne stojimo za tem, kar pišemo in skladamo, potem nima pomena, da karkoli ustvarjamo. Ni pa nujno, da ves čas govorimo samo o slabih stvareh. Včasih je v življenju že toliko slabega, da potrebujemo pozitivizem in veselje.”
Zdaj pa vprašanje, zaradi katerega smo vas pravzaprav zadnje čase prikrito opazovali in vam sledili. Tudi na koncert Piše Se Leto. Kako kaže z novim albumom? Smo namreč prepričani, da je zanj že skrajni čas.
Gregor Jančič: “Velika želja je, da nehamo z jamranjem in spravimo svoje riti v studio. Na 80 odstotkih albuma smo bili že tri najine intervjuje nazaj, pa smo zdaj še vedno na teh 80 odstotkih. Dejansko je potrebno napisati še tri besedila, posneti pet inštrumentov in bo album skorajda gotov. Kaže pa, da nam bo moral nekdo zagorziti s fizičnim nasiljem, da nas bo spravil v studio….hahahaha.”
Kdo bo napisal ta manjkajoča besedila?
Gregor Jančič: “Ponavadi je to moja naloga in če mi steče, ni težav. Kadar pa mi ne steče, zadevo preložim na jutri, pojutrišnem, če pa še vedno škripa, pa prosim ostale sotrpine, da mi pomagajo.”
Naslov albuma je že znan?
Gregor Jančič: “Par favoritov imamo, vendar so še precej skriti.”
Kaj pa, če bi za ALTR radio ekskluzivno izdal vsaj prve tri črke glavnega favorita za naslov?
Gregor Jančič: “Lahko zatrdim, da prav gotovo ne bo obstal naslov ‘Last good chance’, ker je morda prežalosten….hahahaha.”
Kaže, da je fantom resnično nekdo zagrozil s fizično silo ali jo celo uporabil, saj so se zadeve začele premikati in zasedba že snema manjkajoče dele novega albuma. Upamo, da je Gregorju steklo tudi pri besedilih in da bomo lahko kmalu skupaj spreminjali svet na bolje ali vsaj na glas izpostavili napake človeštva iz katerih se tako težko in redko kaj naučimo.
Avtor besedila: Matej Regent