INTERVJU: Koala Voice pred nabito polno Dravsko ulico

2. July, 2021

Nekako je bilo slutiti že pred včerajšnjim (op.p. 1.7.2021) koncertom, da bo zasedba Koala Voice s svojim alternativnim disko punkom, ki je postal glas generacije, v Dravsko ulico pred KMŠ oder na Festivalu Lent, privabila množico uporniške mladine, ki družbeno uveljavljene norme in vrednote gleda iz drugačnega zornega kota.

Koala Voice, foto: Matej Regent

Tokrat je bil za obisk koncerta še en razlog več, saj je zasavski četvorec Koala Voice konec junija izdal novi album s preprostim naslovom Plata. Tako so ljudje koncert gledali izza odra, celo iz mosta in tako vztrajali ves koncert. Ker drugače pač ni šlo. In ker koncerta zasedbe Koala Voice pač ne moreš zapustite nekje na sredini. Ne. Vedno poslušaš do konca, ker zmeraj čakaš na tvoj naslednji najljubši komad in na Mancino energijo, ki jo oddaja iz odra. In njeno spontano kričanje v mikrofon. In ko slišiš komade ‘Sierra’, ‘Ker tu je vse tako lepo’, ‘Go Disco Go‘ in potem čakaš na ‘Vukovi‘, edino pesem v hrvaščini in seveda ‘Spaghettification’, ki je bila izdana kot zadnja iz novega albuma Plata. In potem se samo še prepustiš njihovi energiji in alternativnemu zvoku, ki je včeraj publiko spomnil na legendarne Sonic Youth, spet drugič na Rage Against The Machine. Zato ni čudilo, da je publika od zasedbe z glasnim skandiranjem zahtevala še bis in jih po koncertu obkolila s sveže natisnjenimi albumi in majicami s prošnjami za avtogram.

Gneča pred odrom, foto: Matej Regent

Seveda smo jih obkrožili tudi mi, vendar z našim roza mikrofonom.

Konec junija ste izdali novo ploščo ‘Plata’. Koliko je pandemija in vaša nazmožnost koncertiranja vplivalo na vsebino oziroma zvok nove plošče? Pravzaprav kar dosti. Samoizolacija in druge pizdarije so bili pravzaprav razlogi, da smo se odločili snemati novo plato. Rekli smo si, če smo že toliko napsihiriani zaradi zunanjega sveta gremo naredit to, kar zmeraj naredimo v takšnih situacijah. Popolnoma smo se izolirali od drugih in šli za 14 dni v Ajdovščino v klub, ki je bil zaradi situacije zaprt in tam snemali nov album. Nikakor pa ni bil plan, da gremo snemat “karantensko plato”, kar se pozna tudi na vsebini. Je bil pa to definitivno čas za samorefleksijo in kazanje ogledala družbi. Dali smo si indijaska imena in se 14 dni klicali po teh indijanskih imenih, kar je koncept nove plate.

Nov album se imenuje zelo preprosto ‘Plata’. Kako naj razumemo ta naslov? Da smo bumbarji….hahaha. Kar se je zgodilo je to, da smo iskali nek naslov, ki bi zaobjel celoto novega albuma in noben naslov ni dovolj zaobjel celotnega dogajanja v procesu snemanja in končnega izdelka, zato smo na koncu rekli, da je to četrta Koala Voice ‘Plata’. Res smo se pri tem albumu prepustili občutkom in sprotnemu dogajanju, tako da smo res delali to, kar smo čutili. Zato je to ‘Plata’. Pa še en hrvaški komad je gor.

Radi mešate različne glasbene stile. Kje si tukaj postavite meje, da ne pride do prevelike zmede različnih stilov? Ko nam nek komad, ki ga delamo “zadogaja”, potem se sploh ne oziramo na glasbeni slog, pa četudi bi šlo za coutry. Če ga vsi čutimo, potem je to za nas dovolj, da ga tudi posnamemo. Gre za pripovedovanje zgodb in vsaka zgodba se znajde v nekem okviru, ki pa ga ne radi zamejujemo. Če komadu paše nek glasbeni stil in če komad pove celotno zgodbo boljše v stilu countryja, kot pa v našem klasičnem zvoku rock’n’rolla, je potem to tisto kar potrebujemo. Ves čas delamo glasbo na takšen način. Prpustimo se, da se glasbeni stili sami najdejo v naši glasbi.

Znani ste tudi po zelo doživetih in čustvenih nastopih, kjer občinstvu ne skrivate svojega počutja na odru. Zdi se kot da vedno daste vse od sebe, ne glede na številčnost publike. Publika je zelo pomembna, kar se je pokazalo zdaj, ko ni bilo možnosti koncertiranja. Publika ti s “feedbackom” pokaže, sploh pri novih skladbah, če so všeč tudi ostalim in ne samo nam. Sicer pa smo se z leti igranja v živo naučili, da sami sebi “dogajamo”, saj smo imeli par let nazaj naravnost fantastičen koncert, ki ga pa pravzaprav noben ni videl. Bilo je v Varšavi, kjer ni bilo nikogar, mi pa smo si rekli, da smo prišli tja odigrat koncert in smo naredili totalni razfuk. Igrali smo za dva natakarja, tonskega mojstra in našo managerko. Nikogar drugega ni bilo, mi pa smo dali od sebe toliko energijo kot če bi bilo pod odrom tisoče ljudi. Nam je vseeno koliko ljudi je pod odrom, če sta samo dva in se imata res dobro, potem smo mi svoje naredili. Tudi ko snemamo ploščo, snemamo občutke in ne popolno odigranega komada. Na albumu Woo Horsie se full sliši napake, ampak mi smo iskali najboljši posnetek po občutkih, ni vse v tehniki.

V času pandemije smo lahko zasledili tudi Mancin solo projekt z Vazzom. Je to bila posledica pandemije in odvečnega časa, ki ste ga lahko posvetili stranskim projektom ali je bilo to sodelovanje načtrovano že prej? Ostali člani zasedbe: O tem ne govorimo…..hahahaha. Manca: Ene stvari se zgodijo na organski in lep način. Jaz, Vazz in Laren, ki je glasbo produciral, smo se spoznali preko gledališča in smo se takoj našli v spektru razmišljanja o življenju in smo si v enem obdobju zelo želeli narediti nekaj lepega. To je bil ta “drive”, ki smo ga dobili ob skupnem druženju. Šli smo v Belo krajino k Larnu v studio in napisali komad ‘Neskončno dolgi objemi’. Bil je pač čas za nekaj lepega, vendar ne zgolj zaradi pandemije, saj ima vsak neko svojo zgodbo, ki jo nosi s seboj. Je zelo iskren komad, brez egov.

Manca Trampuš, foto: Matej Regent

Imamo čisto svežo novico, da ste podpisali za založbo Nika. Pa nas kar takoj zanima, kaj vas v glasbeni industriji najbolj moti? Deset let smo bili neodvisni in zdaj prvič stopamo v nek profesionalen odnos z založbo, po tem, ko smo v preteklosti zavrnili že nekaj ponudb. Morda boš nekoliko presenečen, ampak nas morda najbolj moti odnos nekaterih organizatorjev koncertov. Od njihovega entuzijazma in vložene energije je najbolj odvisno, kakšen bo koncert. Vsak, ki je glasbenik ve, koliko nekega entuzijazma in čustvene energije je vložene v to, da narediš nek glasbeni izdelek. Morda je problematičen tudi medijski prostor in katera glasba se tam “potiska” naprej ali koliko večje založbe podpirajo neko alternativno sceno in jo sploh razumejo. V Sloveniji pa je glavni problem to, da se dve pisarni med seboj ne moreta dogovoriti, kako bi monetizirali Youtube. Je pa res, da so to stvari, ki glasbenikom “dol visijo”. Morda pa je to korak k izboljšanju, da tudi večje založbe podpišejo z bendi, ki razmišljajo s svojo glavo in potrebujejo zgolj ekipo, ki jim pomaga njihovo zgodbo dati na plano in tako pomaga pri širitvi scene.

Glede na to, da boste zdaj imeli veliko več priložnosti za promocijo novega albuma, kje vse vas bomo lahko bideli v bližnji prihodnosti? Nadaljujemo že danes v Celju (op.p.2.7.2021), naslednji teden, 7.7.2021 v Kranju, 9.7.2021 v Novi Gorici, 10.7.2021 v Radencih in 11.7.2021 v Novem Sadu na festivalu Exit. Potem pa še 17.7.2021 v Krškem in 27.8.2021 smo v Ljubljani. Vmes pa se bo še definitivno kaj zgodilo. Spremljajte nas na naši spletni strani www.koalavoice.com.

Foto: Matej Regent
Foto: Matej Regent
Foto: Matej Regent
Foto: Matej Regent