Pri Fojtlu nažigali brata Hedl in Cosa Nostra

Spomnim se drugega Fojtl stocka, mislim, da je bilo leta 98′. Tudi sam sem kot šestnajstletni pubec tam igral z bendom, skupaj z legendarnimi CZD in V okovih ter nekaterimi drugimi. Takrat sta se na alternativni sceni cedila med in mleko, kuhalo se je sto litrov bograča, obiskovalcev pa je prišlo najmanj dvesto. A vse lepo se enkrat konča, z leti je začelo zanimanje za tovrstno (sub)kulturo upadati.

K Fojtlu nas zahaja le še nekaj deset, ki smo pri njem redni gostje. Najbrž zaradi nostalgije in ker nimamo srca kar tako nečesa, kar smo gradili tako dolgo, končati. Koncerta v HC Kleti sem se v soboto veselil kot vsakega drugega. Prišlo je tudi nekaj mladičev iz Radgone in Murske Sobote, zaradi katerih mi je srce veselo zaigralo. Morda pa, ko bojo čez nas, stare prdce vrgli zadnjo lopato, še ne bo vsega konec. Zasedba Živi zid je zaradi koronskega hudiča odpadla, zabavati sta nas kot prva začela brata Hedl – Dule in Bane. Verjetno ga ni alternativca, ki ne bi poznal Dušana, frontmana nekdanjega Centra za dehumizacijo. Z bratom igrata akustočni kitari in prepevata šaljive, družbeno kritične tekste na glasbeni podlagi rokenrola, countrija in še česa. Takoj gresta v uho in tam tudi ostaneta, to še posebej velja za komada ‘Zdaj te ne potrebujem več’ in ‘Facebook boogie’. Vzdušje je bilo odlično, kakih dvajset veseljakov nas je z njima prepevalo in skandiralo po vsakem komadu.

Bili smo že kar malo v rožicah, ko so začeli Cosa Nostra žgati svoj glasen in brezkompromisen punk. To je bend iz Sladkega vrha, ki mislim, da letos praznuje že svojo dvajseto obletnico. Absolutno najstarejši bend iz naših koncev, ki se je uspel tako dolgo obdržati in to v začetni postavi. Ne glede na to, kolikokrat sem jih že slišal, me še vedno razvedri njihova energija.

Začenja se toplo obdobje in prihaja mesec maj, to pa pomeni še en Fojtl stock, koncert in kres na prostem. Kres, ki gori kot simbol nekega upanja, da scena v apaški dolini ne bo zamrla. Pridite kaj okrog, od nas ne boste šli žejni in lačni, pa dobre ljudi boste spoznali … Oi oi!

Avtor teksta: David Stamenkovič