Umrl pionir free jazza

V razmaku nekaj dni, svet jazza žaluje že drugič. Po tem, ko je 9. februarja 2021 umrl Chick Corea, eden od pionirjev jazz fusiona, je jazzovska scena, 12. februarja 2021, izgubila še pionirja free oziroma svobodnega jazza, Milforda Gravesa.

Jazz bobnar, profesor, izumitelj, zeliščar, poznavalec borilnih veščin in vizualni umetnik, je umrl v starosti 79 let. Leta 2018 so Gravesu diagnosticirali amiloidno kardiomiopatijo, znano kot sindrom trdega srca in mu napovedali še šest mesecev življenja. Graves, rojen leta 1941 v Queensu, je bil pionir svobodnega jazza in je v celotnem življenju posnel na desetine albumov z različnimi zasedbami, kot so The Giuseppi Logan Quartet, Albert Ayler’s Love Cry in Sonny Sharrock’s Black Woman, k čemur je dodal še različne televizijske in filmske projekte. Bil je zaslužni profesor glasbe na Bennington College, kjer je poučeval od 1973 do 2012. Znan po glasbenih vplivih iz vsega sveta, je obvladal afriške poliritme in preučeval indijsko tablo in latinske jazz timbale. V šestdesetih letih je s saksofonistom Johnom Tchicaijem, trombonistom Roswellom Ruddom in basistom Lewisom Worrellom, pomagal ustanoviti New York Art Quartet in bil zaslužen za to, da je jazz tolkala osvobodil vloge metronoma. Igral je na pogrebu Johna Coltranea leta 1967. Graves je delal kot svetovalec za New York City Board of Education and P.S. 201 v Harlemu. Leta 2000 je prejel Guggenheimovo štipendijo za glasbeno kompozicijo. Dokumentarni film Full Mantis iz leta 2018 je raziskal njegovo glasbeno filozofijo ob nastopih z vsega sveta.

A Gravesa težko bi lahko opredelili kot zgolj glasbenika. V šestdesetih letih je pridobil medicinsko izobrazbo in vodil veterinarski laboratorij, medtem ko je nastopal z velikanoma Albertom Aylerjem in Sun Ra-jem. Leta 1972 je izumil Yaro, borilno veščino, ki temelji na ritualnih afriških plesih in gibih bogomoljke. Njegova umetniška dela so bila razstavljena v različnih galerijah in muzejih, med drugim v 50-letni retrospektivi, ki je pred kratkim delovala na Inštitutu za sodobno umetnost v Filadelfiji.

Delal je tudi kot akupunkturist in raziskal povezavo med glasbo in naravnimi ritmi človeškega telesa ter razvil tisto, kar imenuje “biološka glasba”. Graves je verjel, da ima lahko izpostavljanje telesa določenim frekvencam zdravilne lastnosti; nekoč je z glasbo zdravil prijatelja s srčno aritmijo, ki je z enakomernim ritmom pomagal sinhronizirati nepravilen srčni utrip. Potem, ko je dobil Guggenheimovo štipendijo, je z denarjem kupil laboratorijsko opremo za nadaljevanje raziskav srčnega utripa v svoji kleti v New Yorški soseski Jamajca Queens, leta 2017 pa je soustvaril postopek, s katerim lahko popravi matične celice z vibracijami srčnega utripa in zanj prejel patent. Graves je sodeloval tudi z nekaterimi številnimi sodobnimi glasbeniki, na katere je vplivalo njegovo delo, vključno z Johnom Zornom, Samom Amidonom (The Next Mountain) in Gregom Foxom, čigar eksperimenti z Gravesovimi aparati za biološko zaznavanje so se pojavili na albumu ‘Mitral Transmission’ iz leta 2014, v katerem je Fox skušal najti glasbo v naravnih ritmih svojega telesa.

Po diagnozi se je Gravesova raziskava okrepila, ko je skušal svoje ugotovitve uresničiti v samozdravljenju. Nekdanji študentje so pogosto obiskovali njegovo klet in po diagnozi leta 2018 so dokumentirali in zabeležili njegovo vsakodnevno aktivnost, ko se je pripravljal na razstavo v ICA v Filadelfiji. Upal je, da bodo njegove raziskave nadaljevali tudi njegovi učenci po njegovi smrti.