VIDEO: Kako je album ‘…And Justice For All’ za vedno spremenil Metallico

7. September, 2021

Na današnji dan namreč mineva natanko 33 let od izida tega albuma s katerim je Metallica napredovala v najvišjo glasbeno ligo, ampak stvari nikoli več niso bile iste.

Zasedba je njihov četrti album izdala 25. avgusta 1988. Gre za prvi album z novim basistom Jasonom Newstedom, ki je zamenjal preminulega Cliffa Burtona. Album ponuja kompleksno agresivnost, hiter tempo, predvsem pa pomanjkanje glasnosti bas kitare, kar naj bi bila posledica smrti originalnega basista Cliffa Burtona in žalovanja preostalih članov. Tematsko pa album obravnava pravne krivice skozi oči cenzure, vojne in jedrska orožja. Single ‘One’ za katerega je zasedba prvič posnela videospot jim je, leta 1990, prinesel prvega Grammyja in sploh prvega v kategoriji “najboljša metalska izvedba”. 

Nastanek tega albuma pa spremlja precej zanimiva zgodba. Včasih prebojni album postane takšen mejnik, da umetniku daje svobodo, da pozneje naredi vse, kar si želi. Prav tako se od glasbenikov pričakuje, da bo naslednik zelo uspešnega albuma pravzaprav njegovo nadaljevanje. To je bil položaj v katerem se je znašla Metallica pri načrtovanju svojega četrtega albuma; ne le da naj bi šlo za nadaljevanja njihovega prebojnega albuma Master Of Puppets, ampak tudi za prvi album brez basista Cliffa Burtona, ki je življenje izgubil v prometni nesreči, ki jo je zasedba doživela s turnejskim avtobusom. Ostali člani so bili nepoškodovani. Najbolj “varna” možnost je seveda bila, da dejansko posnamejo Master Of Puppets II in tako vnovčijo že uveljavljeno zmagovalno formulo in dokažejo, da je Burtonova zamenjava z Jasonom Newstedom ostala skoraj neopazna.

Ko sta se bobnar Lars Ulrich in pevec/kitarist James Hetfield nekega popoldneva, oktobra 1987, sedela in se pogovarjala, medtem pa poslušala The Riff Tapes, kompilacijo idej, ki so se pojavile na vajah, sta se odločila, da ne bodo upoštevali nobenega od teh pravil in se namesto tega lotila nečesa popolnoma drugačnega od tistega, kar je predstavljalo zasedbo Metallica. Zdelo se jima je, da je prišel čas, da Metallica zavrže rešilni čoln thrash metala in se loti povsem novega pristopa. James je bil navdušen nad Larsovim neprekinjenim govorom o svetovni prevladi, medtem, ko še vedno ni vedel, kdo jih bo pravzaprav vodil po Cliffovi smrti, zato je ideji takoj prikimal.

Ker sta oba sama delala od doma na štirih skladbah, ju je Kirk Hammett pozval k razmisleku o svojih glavnih kitarskih delih, Jason pa sploh ni bil povabljen pod pretvezo, da samo za štiri skladbe na tej stopnji tako ali tako niso imele prostora za bas. Posledično je od devetih skladb, predvidenih za album, vse so v bistvu skladbe Hetfield-Ulrich, le tri nosijo tudi Kirkov priimek, samo ena Jasonovega, ena pa Cliffovega, saj gre za njegovo skladbo ‘To Live Is To Die’, ki jo je njihov nekdanji basist napisal pred smrtjo.
Lars je bil odločen, da bo poudarek dal tršemu pristopu k skladbam. Podkrepljen z albumom Appetite For Destruction, zasedbe Guns N’Roses, ki je vseboval toliko psovk, da ga radii ne bi predvajali, predvsem pa je želel zagotoviti, da Metallica ne bo zaostala za tem. Pozneje se je spomnil, da je na letu domov v San Francisco poslušal prvi singel z albuma Appetite For Destruction. “Kar razneslo mi je glavo,” je takrat Lars navdušeno povedal Jamesu. “Bilo je tako strupeno. Bilo je tako prekleto resnično in tako prekleto jezno.” To je bil začetek obsedenosti z Axlom in Guns N’Roses, kar je na koncu rezultiralo v skupno turneji obeh zasedb.

Metallica v času albuma …And Justice For All

Končni rezultat je bil, kot je naročil Lars, najtežje zveneči album Metallice doslej z naslovom … And Justice For All, ki je ime dobil po zadnji vrstici ameriške deklaracije o neodvisnosti, ki je bila tukaj uporabljena kot metafora šoka in groze za jezo ob krivicah, ki prežemajo vsako skladbo. Šlo je za prvi album Metallice, ki je bil jasno narejen za CD format s skupnim časom več kot 65 minut. Zaporedje skladb je še vedno sledilo isti predlogi kot albuma Ride The Lightning in Master Of Puppets, začenši z otvoritveno skladbo ‘Blackened’, polno besa proti uničenju okolja, ki je bila glasbeno zelo podobna skladbi ‘Battery’, uvodni skladbi predhodnega albuma Master Of Puppets. ‘Blackened’ je edina skladba na albumu, kjer je podpisan tudi Newsted. Od tam gre album naprej do samozavestno epske naslovne skladbe, zgrajene okoli domiselnega zvoka bobna in koračnih kitar. Skladba ‘…And Justice For All’ si skoraj 10 minut dolgo koplje svoj grob in se pokoplje, kar povzroči velik vzdih olajšanje poslušalca, ko se končno ustavi. Podobno zveneča je tudi Cliffova ‘To Live Is To Die’, iskrena gesta, ki je bila skoraj nesmiselna zaradi dejstva, da je to najdaljša skladba na albumu, zadušena z ostalimi skladbami. Preostanek albuma, z eno opazno izjemo, se nadaljuje po isti temni, zapleteni poti. Spet ne gre za to, da so skladbe, kot sta ‘The Shortest Straw’ ali ‘The Frayed Ends Of Sanity’ slabi, vendar se je po prefinjeni produkciji in aranžmajih na Master Of Puppets in vzdušju Garage Days, od Metallice pričakovalo več. Izjema pri vsem tem je bila skladba ‘One’. To je bil najbolj ambiciozen in uspešen glasbeni eksperiment Metallice doslej in njihova najbolj vplivna pesem. Grozljiva zgodba o vojaku, ki stopi na mino in ko se zbudi iz kome, postopoma odkrije, da je izgubil obe roki in nogi, pravzaprav vse čute, razen svojega uma, ki je zdaj umaknjen, ujet v svojo mračno in nemogočo resničnost. Protagonist brez besed prosi za smrt, kar lahko vidimo tudi kot eksistencialno prispodobo človeškega stanja in solipsizem življenja rock zvezde. Skladba delno temelji na romanu Daltona Trumba iz leta 1939, Johnny Got His Gun, saj je skladba ‘One’ nastala na podlagi Jamesovega razmišljanja, ki temelji na pojmu “samo biti možgan in nič drugega”, še preden mu je Cliff Burnstein predlagal, naj prebere Trumbovo knjigo.

Druga mistično čudna stvar pri albumu …And Justice For All je bila produkcija. Kot je rekel Rasmussen, “zvok je bil popolnoma suh … tanek, trd in glasen.” Pravzaprav se zdi, da je celoten album nenavadno brez odmeva in ima najbolj povprečen zvok. Kljub temu so bili britanski in evropski del turneje Damaged Justice, kot so jo poimenovali, razprodali. Turneja je oktobra prispela v Veliko Britanijo, kjer so tri večere zaporedoma razprodali koncert v Hammersmith Odeonu. Veliko presenečenje na turneji je bila nova odrska predstava skupine, ki je vsebovala 20-metrsko repliko kipa iz naslovnice albuma po imenu Edna, ki je ime dobila po Eddieju, maskoti zasedbe Iron Maiden.

Vse od albuma …And Justice For All pri Metallici nismo več slišali tistega zvoka, ki sta ga prinesli njegovi trije predhodniki.